Gabez tinktura 100 ml – EKO
18,00 €
(z DDV)
Gabez tinktura (Symphytum officinale) je naravni kozmetični izdelek za zunanjo uporabo, pripravljen iz ekološko pridelane korenine gabeza. Izdelana je po metodi hladnega namoka in se tradicionalno uporablja za nego kože ter obremenjenih predelov telesa.
Sestava tinkture gabez:
- korenina gabeza (Symphytum officinale, radix)
- sadno žganje (slovensko poreklo, 45 % vol.)
Opis
Uporaba
O zelišču
Kombinacije
FAQ
Gabez tinktura (Symphytum officinale) je naravni kozmetični izdelek za zunanjo uporabo, pripravljen iz korenine gabeza (radix). Izdelana je po tradicionalni metodi hladnega namoka, ki omogoča ohranjanje širokega spektra rastlinskih sestavin.
Delež alkohola je skrbno prilagojen, da omogoča učinkovito ekstrakcijo v alkoholu topnih snovi in stabilnost pripravka skozi čas. Na ta način se ohranja bogat rastlinski profil, značilen za gabezovo korenino.
Gabez je vzgojen na naši zeliščni kmetiji v Sloveniji, kjer rastline spremljamo skozi celoten cikel rasti. Korenine izkopavamo ročno, v času, ko vsebujejo največ naravno prisotnih spojin, ter jih skrbno pripravimo za nadaljnjo uporabo.
Sestava tinkture gabez:
- korenina gabeza (Symphytum officinale, radix)
- sadno žganje (slovensko poreklo, 45 % vol.)
Koncentracija korenin gabeza:
- razmerje ekstrakcije 1 : 3
- 45 % vol. alkohola
Pakiranje:
- 100 ml
- temna steklenička s kapalko
Kakovost tinkture gabez:
- 100 % naravne sestavine
- brez pesticidov, umetnih barvil, konzervansov in GSO
- rastline pridelane na lastni ekološki zeliščni kmetiji v Sloveniji
Priporočena uporaba tinkture gabez:
- samo za zunanjo uporabo
- tinkturo nanašamo nerazredčeno na izbran predel kože
- uporabljamo 1–2× dnevno
- priporočena neprekinjena uporaba do 14 dni, nato naredimo premor
Način uporabe tinkture gabez:
- nekaj kapljic tinkture nanesemo na kožo in nežno vtremo
- lahko uporabimo tudi kot obkladek:
– 1 žlico tinkture zmešamo z glino in malo vode
– nanesemo na bombažno krpo in položimo na želeni predel
– pustimo delovati več ur ali preko noči
Nasveti za uporabo:
- priporočamo, da po nanosu tinkture kožo dodatno neguješ z mazilom (npr. gabezovo ali smolnato)
- ena steklenička običajno zadostuje za več krajših nanosov, odvisno od površine uporabe
- uporabljaj na nepoškodovani koži
Opozorila:
- samo za zunanjo uporabo
- ne nanašaj na odprte rane ali poškodovano kožo
- izogibaj se stiku z očmi in sluznico
- ni primerno za nosečnice
- hraniti izven dosega otrok
- zaradi naravno prisotnih alkaloidov v gabezu dolgotrajna neprekinjena uporaba ni priporočljiva
- ob daljši ali ponavljajoči uporabi priporočamo vmesne premore
Gabez (Symphytum officinale)
Gabez je močna, krepka trajnica, ki rada raste na vlažnih, rodovitnih tleh, ob potokih, jarkih, robovih travnikov in na mestih, kjer je zemlja bogata in živa. Prepoznamo ga po velikih, rahlo hrapavih listih ter po zvončastih cvetovih, ki so lahko vijoličasti, rožnati, kremni ali belkasti. V sebi nosi nekaj stare, zemeljske moči – ni nežna vrtna rastlina, temveč rastlina globine, korenine in potrpežljive obnove.
Spada v družino srhkolistovk (Boraginaceae), kamor sodijo tudi pljučnik, spominčica in boreč. Za to družino so značilne nekoliko bolj grobe, ščetinaste rastline, pogosto z izrazitim stikom med cvetom in zemljo.
V zeliščarstvu se najpogosteje uporablja korenina (radix), včasih pa tudi list (folium), predvsem za pripravo zunanjih pripravkov. Korenina je mesnata, temna navzven in svetla znotraj, bogata z rastlinskimi snovmi, zaradi katerih je gabez že dolgo cenjen v ljudskem izročilu. Prav korenina je tisti del rastline, ki v sebi nosi največ zgoščene, podzemne moči.
Gabez ima dolgo in zanimivo zgodovino. Njegovo latinsko ime Symphytum izhaja iz grške besede, povezane s pomenom »zrasti skupaj« ali »spojiti«. Tudi v ljudskem izročilu je veljal za rastlino, ki spremlja obdobja, ko telo potrebuje mir, počitek in zunanjo podporo. Na kmetih in v starih domačih zeliščarskih praksah je bil dobro poznan kot rastlina, ki jo je bilo skoraj vedno koristno imeti pri hiši. Pogosto so ga sadili blizu doma, na rob vrta ali ob kompost, saj je veljal za dragoceno in vsestransko rastlino.
Tradicionalno se gabez uporablja predvsem v zunanjih pripravkih za nego kože in za podporo obremenjenim delom telesa, zlasti po večjih naporih ali v obdobjih, ko si želimo več občutka mehkobe, nege in umirjanja. Zaradi svoje močne narave je skozi zgodovino veljal za rastlino, povezano z globino, stikom z zemljo in počasnim obnavljanjem. Danes ga najpogosteje srečamo v mazilih, maceratih in tinkturah za zunanjo uporabo.
Posebnost gabeza je tudi ta, da je bil nekoč skoraj simbol zeliščarske domače lekarne. Stare zeliščarske zgodbe pravijo, da je bil to ena tistih rastlin, ki jih človek ni gojil le zaradi uporabnosti, ampak tudi zaradi občutka varnosti, ki ga je prinašala v bližino doma. Gabez nas tako še danes spominja, da nekatere rastline niso tu zato, da bi bile le lepe – ampak da stojijo ob nas, tiho, prizemljeno in zvesto.
Gabez tinktura + Gabez mazilo
- tinktura zunanje, mazilo zunanje
- tradicionalno se oba pripravka uporabljata v obdobjih, ko želimo predelu nameniti več pozornosti in nege; tinktura se najprej hitro vpije, mazilo pa nato ustvari zaščitni, negovalni sloj, ki podpira kožo in ohranja občutek mehkobe
Gabez tinktura + Smolnato mazilo
- tinktura zunanje, mazilo zunanje
- kombinacija, ki povezuje globino gabeza in zaščitno naravo smol; tinktura pripravi kožo, smolnato mazilo pa jo dodatno ovije, zaščiti in neguje, posebej v obdobjih večjih zunanjih obremenitev
Gabez tinktura + Arnika tinktura
- tinktura zunanje, tinktura zunanje
- tradicionalno se obe rastlini uporabljata pri negi kože po večjih naporih ali obremenitvah; lahko se izmenjujeta ali kombinirata v obliki obkladkov, kadar želimo predelu nameniti celostno zunanjo podporo
Zakaj gabez ni priporočljiv za uporabo na daljši rok?
Gabez vsebuje skupino naravno prisotnih spojin, imenovanih pirolizidinski alkaloidi (PA). Te snovi se v telesu presnavljajo v reaktivne metabolite, ki lahko ob dolgotrajni ali ponavljajoči izpostavljenosti obremenijo jetra, predvsem na ravni jetrnih celic in drobnih žil.
To povezavo potrjujejo tudi raziskave. Že v 80. letih so bili opisani primeri pri ljudeh, ki so gabez uživali daljše obdobje (več mesecev ali let), kjer so se pojavile resne jetrne težave. Kasnejše raziskave, med drugim študije Mei in sod. (2005, ZDA), izvedene na Nacionalnem toksikološkem programu (NTP), so na živalskih modelih pokazale, da lahko dolgotrajna izpostavljenost izvlečkom gabeza povzroči poškodbe DNK in spremembe v jetrnem tkivu.
Pomembno je razumeti tudi razliko med načini uporabe. Največ podatkov o tveganjih izhaja iz notranje uporabe, kjer spojine neposredno vstopajo v telo. Pri zunanji uporabi je prehod teh snovi skozi kožo bistveno manjši, vendar se zaradi narave rastline tudi tukaj priporoča previdnost in časovna omejitev uporabe.
Zato se je skozi prakso in strokovna priporočila oblikovalo preprosto vodilo: gabez uporabljamo krajša obdobja (npr. do 14 dni), nato pa naredimo premor. Takšen pristop omogoča, da ohranimo stik z močjo rastline, hkrati pa spoštujemo njeno intenzivnost in naravne omejitve.