Divja ščetica tinktura 100 ml – EKO

21,00 

(z DDV)

Divja ščetica tinktura je naravno prehransko dopolnilo iz korenine rastline divja ščetica, pripravljeno po tradicionalni metodi hladnega namoka. Izdelana je iz slovenskih ekoloških zelišč in se tradicionalno uporablja kot podpora telesu v zahtevnejših obdobjih.

Sestava tinkture divja ščetica:
  • korenina divje ščetice (Dipsacus fullonum, radix)
  • sadno žganje 40 % vol. alk. (slovensko poreklo, ekološko)
Opis
Uporaba
O zelišču
Kombinacije
FAQ

Divja ščetica tinktura je naravni zeliščni pripravek iz korenine rastline (Dipsacus fullonum, radix), pripravljen po tradicionalni metodi hladnega namoka. Ta način izdelave omogoča, da se v tinkturi ohrani širok spekter naravno prisotnih učinkovin, ki jih rastlina razvija v svojem koreninskem delu.

Pri pripravi uporabljamo skrbno izbran delež alkohola, ki je prilagojen lastnostim korenine divje ščetice. Ker uporabljamo bodisi svežo ali pa drobno mleto suho korenino, je stik med rastlinskim materialom in topilom boljši, kar omogoča učinkovito ekstrakcijo širokega spektra naravno prisotnih snovi tudi pri zmernem deležu alkohola. Tako ohranjamo ravnovesje med učinkovitostjo ekstrakcije in prijaznostjo tinkture za vsakodnevno uporabo.

Korenino divje ščetice gojimo na naši zeliščni kmetiji, kjer rastline rastejo v stiku z naravnimi ritmi in skrbno negovanim okoljem. Pridelava poteka ekološko, z veliko ročnega dela, ob pravem času in  s spoštovanjem do vsake rastline.

Sestava tinkture divja ščetica:
  • korenina divje ščetice (Dipsacus fullonum, radix)
  • sadno žganje 40 % vol. alk. (slovensko poreklo, ekološko)
Koncentracija korenine divje ščetice:
  • 1 : 3, 40 % vol. alk.
Pakiranje:
  • 100 ml
  • temna steklenička s kapalko
Kakovost tinkture divja ščetica:
  • 100 % naravne sestavine
  • ekološko certificirano (IKC UM, SI-EKO-002)
  • brez pesticidov, umetnih barvil in drugih dodatkov
Priporočena uporaba tinkture divja ščetica:
  • 15–25 kapljic
  • 3× dnevno.
  • priporočamo, da začneš z manjšim odmerkom in ga postopno zvišuješ glede na odziv telesa
  • tinkturo lahko uporabljaš neprekinjeno do 3 mesece
  • po tem obdobju sledi premor, nato pa se tradicionalno uporablja 3 dni zapored v času polne lune
Način jemanja tinkture divja ščetica:
  • tinkturo vzameš v kozarec vode ali jo nakapljaš na žličko in poplakneš z vodo
  • priporočljivo je jemanje na prazen želodec (pred obrokom ali vsaj 1 uro po jedi), saj se tako tinktura bolje sprejme; po zaužitju ni potrebno takoj jesti.
Nasveti za uporabo:
  • ena steklenička (100 ml) zadostuje približno za 3–4 tedne redne uporabe
  • za celoten cikel 3 mesece običajno zadostujejo 3 stekleničke
  • med uporabo priporočamo zadosten vnos vode
  • včasih se lahko na začetku pojavijo občutki spremembe v počutju; takrat je smiselno odmerek začasno nekoliko zmanjšati
Opozorila:
  • prehransko dopolnilo ni nadomestilo za raznoliko in uravnoteženo prehrano
  • priporočenega dnevnega odmerka ne smemo prekoračiti
  • hraniti izven dosega otrok
  • zaradi vsebnosti alkohola izdelek ni primeren za otroke
  • če jemlješ zdravila ali imaš posebna zdravstvena stanja, se pred uporabo posvetuj z zdravnikom ali strokovnjakom
Divja ščetica (Dipsacus fullonum)

Divja ščetica je visoka, pokončna rastlina z značilnimi bodečimi socvetji, ki jih zlahka prepoznamo v naravi. Njena prisotnost je močna in izrazita – pogosto raste na robovih poti, travnikih in ob vodah, kjer deluje skoraj kot varuh prostora.

Spada v družino ščetičevk (Caprifoliaceae).

V zeliščarstvu uporabljamo predvsem korenino (radix), ki jo nabiramo v času, ko rastlina svojo moč umika v podzemni del.

Zanimivost divje ščetice je, da njeni listi na steblu tvorijo majhne “skodelice”, v katerih se zbira voda. V preteklosti so njena suha socvetja uporabljali v tekstilni industriji za česanje volne – od tod tudi njeno ime.

Divja ščetica ima dolgo tradicijo uporabe v zeliščarstvu, kjer se vključuje v obdobjih, ko želimo telesu ponuditi podporo in ga spremljati skozi daljše, bolj zahtevne procese. Pogosto se uporablja v ciklih, z občutkom za ritem in odziv telesa.

Rastlina je predmet sodobnih raziskav, ki preučujejo njene naravno prisotne spojine. V okviru dovoljenih trditev se njena uporaba opisuje predvsem skozi tradicionalne pristope in izkušnje, ki se prenašajo iz roda v rod.

Divja ščetica tinktura + Japonski dresnik tinktura

  • tinktura notranje, tinktura notranje
  • divja ščetica se tradicionalno uporablja v daljših ciklih kot podpora telesu v zahtevnejših obdobjih; japonski dresnik dopolnjuje celostno ravnovesje in se pogosto vključuje kot spremljevalna rastlina v podobnih pristopih

Divja ščetica tinktura + Pegasti badelj semena

  • tinktura notranje, semena notranje
  • divja ščetica se vključuje kot podpora telesu v daljših procesih; mleta semena pegastega badlja tradicionalno dopolnjujejo podporo presnovnim potem in se pogosto uporabljajo kot del vsakodnevne rutine

Divja ščetica tinktura + Artičoka tinktura

  • tinktura notranje, tinktura notranje
  • divja ščetica se tradicionalno uporablja v ciklih za celostno podporo telesu; artičoka dopolnjuje občutek prebavnega udobja in podpira naravne procese presnove
Ali se divja ščetica uporablja pri boreliji?

V zeliščarski praksi se divja ščetica pogosto omenja tudi v povezavi z bolj zahtevnimi stanji, kot je borelija. Takrat se praviloma uporablja kot del širše podpore telesu, skupaj z drugimi rastlinami in pristopi. Vendar pa uradnih potrjenih trditev za tovrstno uporabo ni.

Ali je Dipsacus asperoides – kitajska divja ščetica enaka rastlina kot naša divja ščetica?

Ne, gre za sorodni, vendar različni vrsti. Dipsacus asperoides izvira iz Azije in ima dolgo tradicijo uporabe v tamkajšnjih zeliščarskih sistemih, medtem ko je naša divja ščetica Dipsacus fullonum evropska rastlina, ki raste tudi v Sloveniji.

Rastlini sta si na pogled podobni, vendar se razlikujeta po rastišču, značilnostih rasti in predvsem po tradiciji uporabe. Vsaka pripada svojemu zeliščarskemu izročilu, kjer se uporablja na svoj način in v drugačnih kombinacijah.

V naših pripravkih uporabljamo Dipsacus fullonum, ki jo tudi sami gojimo. Tako ohranjamo stik z lokalnim okoljem, rastlino pa spremljamo od rasti do končnega izdelka.